Onkraj prodaje knjižnih pravic
Prednosti in izzivi povezovanja neodvisnih evropskih založnikov
_2025_International_Publishers%27_Meeting_Lisbon_poster.jpg)
Intervju
Kakšni so vaši vtisi z letošnje edicije Encontro Internacional de Editores? V čem vidite dodano vrednost mednarodnih platform za mreženje?
Najbolj je izstopala velika angažiranost gostiteljev, še posebej Sare Machado iz CED Portugalska, ki se je resnično trudila, da bi nas učinkovito povezala z različnimi deležniki portugalskega literarnega trga – od združenj založnikov in mrež neodvisnih knjigarn do posameznih založnikov, avtorjev in institucij, ki podpirajo prevode. Celotna organizacija je bila na izjemno visoki ravni in srečanje je omogočilo vzpostavitev zelo kakovostnih stikov.
Poleg tega so tovrstne priložnosti zelo dragocene, ker omogočajo izmenjavo dobrih praks. Tudi na srečanju v Lizboni sem naletel na projekte, ki so se mi sprva zdeli nerelevantni, vendar sem po pogovoru z založniki spremenil pogled. V nekaterih primerih smo se celo dogovorili, da začnemo bolj strukturirano deliti izkušnje in načine delovanja. Takšne izmenjave so za male založnike pogosto pomembnejše kot zgolj prodaja pravic, saj pomagajo graditi učinkovite dolgoročne modele sodelovanja in učenja.
Kako dogodki, kot je lizbonski knjižni sejem, prispevajo k razmisleku o literarnih ekosistemih? Kaj se lahko po vaših izkušnjah mali založniki po Evropi naučijo drug od drugega?
Zanimivo je, da je bilo na srečanju dejansko najmanj govora o prodaji pravic – to lahko počnemo tudi na večjih knjižnih sejmih. Dogodki, kot je ta v Lizboni, pa prinašajo poglobljene pogovore, refleksije in analize, ki so ključne za razumevanje širšega konteksta. Poleg tega omogočajo, da bolje spoznaš ljudi, njihove cilje in načine dela – kar je nujno, če želiš vzpostaviti dolgoročna sodelovanja, kot so, denimo, skupni projekti v okviru programa Ustvarjalna Evropa ali druge oblike povezovanja zunaj klasičnega knjižnega trga.
Ena ključnih tem, ki jo opažam pri manjših založnikih po Evropi, je kompleksnost pri internacionalizaciji zaradi razpršenega delovanja. Kulturne organizacije pogosto združujejo več različnih poslovnih modelov znotraj ene strukture – od produkcije knjig, rezidenčnih programov do projektnega dela in organizacije dogodkov. To jim otežuje skalabilnost obstoječih poslovnih procesov, saj gre bolj za nenehno dodajanje novih aktivnosti kot za njihovo nadgradnjo ali poglabljanje. Zato se tudi na Gogi v zadnjem času bolj premišljeno odločamo, v katere projekte se vključiti – usmerjamo se v tiste, ki lahko dolgoročno prispevajo k stabilnejšemu razvoju založbe, ne zgolj k trenutnim koristim.
Kako se po vašem mnenju Slovenija umešča v evropski založniški prostor?
Slovenski založniki – podobno kot številni z Balkanskega polotoka – so izjemno odprti za mednarodna sodelovanja. V tem pogledu Slovenija izstopa, saj ima v primerjavi z drugimi državami v regiji prednost zaradi bolje vzpostavljene kulturne politike in stabilnejših podpornih mehanizmov za literaturo in prevode. Ta kombinacija odprtosti in sistemske podpore omogoča, da se slovenska književnost lažje vključuje v evropski prostor.
Založba Goga je znana po povezovanju balkanskega literarnega prostora. Kaj je glavni izziv pri internacionalizaciji vašega dela?
Ker je sedež Založbe Goga v Novem mestu, se pravi ravno na pol poti med Ljubljano in Zagrebom, sem si vedno želel, da bi bilo Novo mesto prostor, kjer bi lahko ustvarili povsem svojo kulturno sceno, ki bi bila preplet slovenske in hrvaške literarne scene, če že ne celotnega balkanskega prostora. Iz tega so nastali tudi projekti, kot je Reading Balkans, katerih cilj je bila promocija avtorjev z Balkana. Pravzaprav pravkar pripravljamo osnutek novega projekta, ki bo spet malo bolj regijsko orientiran.
Na srečanju smo se povezali z več založniki z Balkana in se začeli dogovarjati o nadaljnjem sodelovanju. Zelo obetavni pa so tudi prvi stiki z nekaterimi portugalskimi in armenskimi založniki, s katerimi vidimo možnosti za skupne projekte ali izmenjavo vsebin. Izziv ostaja predvsem dostop do večjih trgov in vidnosti v širšem evropskem prostoru, kjer neodvisne založbe pogosto nimajo enakih pogojev kot večje strukture.
Kakšni so bili konkretni cilji vašega obiska v Lizboni in kakšne rezultate si obetate?
Moj glavni cilj je bil portugalskim založnikom predstaviti čim več koristnih informacij o sodelovanju v projektih Ustvarjalne Evrope – ne nazadnje sem bil zato povabljen. Seveda pa sem vedno odprt tudi za druge oblike sodelovanja in tokrat je bilo kar nekaj dobrih predlogov. Najlepše je, ko v taki družbi predstaviš idejo za prihodnji projekt, pa se takoj najdejo ljudje, ki si želijo prav tega. Z nekaterimi že nadaljujemo pogovore in upam, da bodo prvi konkretni rezultati vidni že v naslednjem letu.
Goga je že sodelovala v več projektih, ki jih podpira Ustvarjalna Evropa. Kateri so za vas najbolj prelomni in zakaj?
Eden ključnih projektov, ki ga moram izpostaviti, je Reading Balkans, ki se je zaključil leta 2021, a nas še danes avtorji iz regije kontaktirajo in sprašujejo, kdaj bomo nadaljevali. Projekt nam je prinesel izjemno mednarodno prepoznavnost, pa tudi nova znanja s področja prodaje pravic in zastopanja avtorjev. Drug pomemben projekt je Lit-Quest (LAP-CB), ki trenutno poteka in nam omogoča poglobljen vpogled v delovanje različnih literarnih trgov ter potrebe tako avtorjev kot založnikov. Ne smem pa pozabiti tudi na projekt CELA, ki teče že v tretji ediciji in povezuje partnerje iz 12 držav. Posebna vrednost tega projekta je delo z mladimi avtorji, prevajalci, agenti in drugimi akterji, ki vstopajo v literarni prostor in mu dajejo novo energijo.
Mednarodni projekti so izjemno pomembni tako za vse vpletene kot tudi za založbo kot organizacijo. Dajejo nam enkratno priložnost za spoznavanje novih avtorjev, sorodnih organizacij v tujini, novih poslovnih praks ipd. Zaradi narave slovenskega knjižnega trga je pravzaprav nujno sodelovanje v tovrstnih projektih, saj lahko organizacija tako pride do finančnih sredstev, ki jih namenimo razvoju in ne le vsakoletnemu izvajanju vnaprej določenih projektov.
O članku
Pripravila Nika Mušič, Motovila, julij 2025.
Članek je izvorno nastal v okviru aktivnosti, ki jih zavod Motovila izvaja za projekt »Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura«, in je v angleščini objavljen na portalu Culture.si. Projekt se izvaja na podlagi konzorcijske pogodbe za izvedbo javnega naročila, sklenjene med Društvom Ljudmila (vodja) in zavodom Motovila (partner), ter krovne pogodbe, ki jo je Društvo Ljudmila kot krovni izvajalec sklenilo z Ministrstvom za kulturo RS.