Literarni trendi in prepoznavnost v mednarodnem prostoru
Vsebinski in formalni premiki v slovenski literaturi
Polje slovenske literarne ustvarjalnosti se je od devetdesetih let 20. stoletja, sploh v smislu števila izdanih knjig, precej razširilo. Pri razmeroma visokem številu izdanih literarnih del je seveda razumljivo, da v slovenski literaturi vladata tematska in formalna raznolikost, vendarle pa se zdi, da se je v zadnjih letih pojavilo nekaj literarnih trendov ki so bili deležni še posebej velike pozornosti bralstva ter literarnih medijev.
Porast žanrske književnosti
Če so bili kriminalni romani v slovenski literaturi do nedavnega bolj kot ne izjeme, ki praviloma niso dosegale najširšega bralstva ali velike medijsko-kritiške pozornosti, se je prisotnost kriminalnega žanra v slovenski literaturi v zadnjem desetletju močno povečala. Novejše slovenske kriminalke posegajo tudi po vrhu prodajnih lestvic v slovenskih knjigarnah, nekatere pa so po zgledu tujine doživele tudi ekranizacijo v obliki TV-serij. Kot najbolj opazni avtorji in avtorice kriminalnih romanov so se v novejši slovenski književnosti vzpostavili Tadej Golob s serijo romanov o inšpektorju Tarasu Birsi (vsi so izšli pri Založbi Goga), Avgust Demšar (ki kriminalne romane izdaja že skoraj dve desetletji, in sicer pri založbah Sanje in Pivec) in Mojca Širok, ki se je v svoji trilogiji kriminalnih romanov (izdani pri založbi Mladinska knjiga) opirala tudi na svoje novinarsko in dopisniško delo. Prav tako so se v kriminalnem romanu preizkusili tudi nekateri drugi avtorji, denimo Irena Svetek (založba Beletrina), Agata Tomažič, Mirt Komel, Maša Jelušič in Aljoša Harlamov (vsi štirje založba Goga). Harlamov je z romanom Dohtar in Povodni mož iz leta 2025, v katerem se v vlogi detektiva znajde kar eden osrednjih slovenskih pesnikov France Prešeren, žanr kriminalke na Slovenskem razširil še na podžanr zgodovinske kriminalke, ki ga do sedaj v slovenski literaturi skorajda ni bilo mogoče zaslediti.
Z večjim številom kriminalnih romanov se je pomembno spremenila “samopodoba” slovenske literature, v kateri kriminalni žanr ni več kurioziteta, s katero se ukvarja le redkokdo. Hkrati je ta razvoj spodbudil tudi živahnejšo produkcijo druge žanrske književnosti. Cankarjeva založba je kot ena od osrednjih slovenskih založb v letu 2024 zasnovala serijo novih slovenskih ljubezenskih romanov Razmerja. Opazen je tudi porast slovenskih del s področja fantazije, znanstvene fantastike in grozljivke: denimo fantazijska trilogija o Edgarju Kaosu Julije Lukovnjak (izdana pri založbah Sanje in Goga), znanstvenofantastični roman Zataknjeni v vezju Nike Nikolič (založba LUD Literatura), znanstvenofantastični roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje Igorja Harba (založba Goga) in grozljivi roman Obraz Vesne Lemaić (Cankarjeva založba).
Avtofikcija
Globalna literarna smer, s katero so povezani različni svetovni avtorji in avtorice – denimo nobelovka Annie Ernaux, Édouard Louis, Constance Debré, Karl Ove Knausgaard ali Deborah Levy – je doživela odmev tudi v slovenski literaturi. Definicija avtofikcije je sicer izmuzljiva; avtorji literarnih razprav najpogosteje navajajo, da gre za literaturo, v kateri avtor oziroma avtorica snov črpa iz lastnega življenja, vendar pri tem uporablja različne slogovne postopke, bolj značilne za literaturo oziroma “fikcijo”, ob tem pa je njegova oz. njena osebna zgodba najpogosteje podana na način širše družbene analize, še posebej v smislu razredne umeščenosti literarnega subjekta. Avtofikcijske literarne pripovedi pogosto upovedujejo izkušnje, ki sicer v literaturi ne najdejo vselej svojega prostora, saj zaradi različnih ideoloških predsodkov ali tabuiziranosti velja prepričanje, da v literaturo “ne sodijo”. Hkrati se pripoved v avtofikciji pogosto povezuje z bolj esejističnimi premisleki o samem aktu pisanja, identiteti, spominu, družbi in tako dalje.
Eno vidnejših literarnih del, ki se ga v slovenskem prostoru povezuje s pojmom avtofikcije, je denimo delo Zakaj ne pišem avtorice Dijane Matković (Cankarjeva založba), ki je bilo leta 2023 uvrščeno tudi v peterico del, nominiranih za nagrado kresnik. Druga slovenska avtorica, povezana z avtofikcijo, je Eva Mahkovic, ki je svoj prozni prvenec Na tak dan najbolj trpi mastercard (založba Beletrina) izdala že leta 2019, v zadnjih petih letih pa sta mu sledili še deli TOXIC (založba Beletrina) in Pogovori z Bogom (založba No! Press). Literarno pripoved in esejistiko na inovativen način povezujejo tudi delo Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak, ki je pri založbi Mladinska knjiga izšlo leta 2021, ter deli Po vsej sili živ Nataše Kramberger (založba Goga) in Živalsko mesto Mance G. Renko (založba No! Press), ki sta obe izšli v letu 2024; tudi v primeru teh del bi morda lahko govorili o avtofikciji.
Žanrska in zvrstna hibridnost
Tudi onkraj žanra avtofikcije pa lahko ugotavljamo, da ima nova slovenska literatura čedalje manj strahu pred inovativnimi formami ter jo čedalje bolj zaznamuje žanrski in zvrstni sinkretizem, pa najsi gre za nove kombinacije žanrov (zgodovinska kriminalka, fantazijski ljubezenski roman, angažirani grozljivi roman) ali za spajanje različnih literarnih zvrsti, denimo narativne proze in esejistike ali poezije in dramatike. Poleg tega prihaja tudi do spajanja diskurzov, ki tradicionalno veljajo za literarne, z diskurzi, ki so doslej bili rezervirani za neliterarna besedila, na primer do kombinacije literature in teorije. Eden najvidnejših primerov tovrstnih “hibridnih” del je pesniška knjiga Nemogoče avtorice Nine Dragičević, ki je pri založbi Beletrina izšla leta 2025 in se posveča zgodovini skladateljic na Slovenskem, pri čemer spaja poezijo, prozo, esejistiko in teorijo. Delo je prejelo Cankarjevo nagrado, nominirano pa je bilo tudi za nagrado kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov.
Glede na zgoraj nakazane premike slovenske književnosti v zadnjih letih bi lahko rekli, da slovenska književnost vse bolj (in z vse manj zamika) vstopa v dialog z mednarodno književnostjo ter se pri tem čedalje bolj osvobaja tradicionalnih predstav o tem, kakšna “mora” biti slovenska literatura. Rezultat so inovativne forme, nove vsebine in bolj sproščen odnos do literature kot take.
Vzpon slovenskih avtoric: primer literarnih nagrad
V Sloveniji obstaja razmeroma široko polje literarnih nagrad, ki nagrajujejo tako mladinsko književnost kot književnost za odrasle bralce, se posvečajo različnim literarnim zvrstem (romanom, pesniškim zbirkam, zbirkam kratke proze, esejistiki, dramatiki), izpostavljajo pa tudi najboljše prevajalce leposlovnih del in literarne kritike. V zadnjih letih je kljub temu vzniknilo še nekaj novih literarnih nagrad. Med njimi je tudi nagrada, ki potrjuje zgoraj omenjeno močnejšo prisotnost žanrske književnosti: to je nagrada pila za najboljši kriminalni roman preteklih dveh let, ki jo je žirija prvič podelila leta 2025 v okviru novega festivala Krimifest (prejel jo je Avgust Demšar za roman Estonia). Še ena nova literarna nagrada, ki je nastala v obdobju 2020–2025, je Cankarjeva nagrada, ki je poimenovana po slovenskem klasiku Ivanu Cankarju in jo prejme avtor ali avtorica najboljšega izvirnega literarnega dela preteklega leta v slovenskem jeziku. S Cankarjevo nagrado so lahko nagrajena dela z vseh področij literarnega ustvarjanja, na katerih je deloval tudi Cankar, tj. s področja poezije, romanopisja, dramatike, kratke proze ali esejistike. Nagrado so ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Cankarjevo nagrado so od leta 2020 do leta 2025 prejeli trije avtorji in tri avtorice. Tovrstna spolna izenačenost v slovenskem literarnem polju ni povsem samoumevna. Zgovoren primer za vzpostavljanje novih razmerij, kar zadeva izpostavljenost in priznanost slovenskih avtorjev in avtoric, je denimo kresnik, ena najodmevnejših slovenskih literarnih nagrad, ki jo Delo, eden od osrednjih slovenskih časopisov, že od leta 1991 podeljuje za najboljši roman. Če je v zgodovini te nagrade prihajalo do precejšnjega nesorazmerja v številu nominiranih ter zmagovalnih avtorjev in avtoric (večino let so finalne peterice nominiranih del sestavljali izključno avtorji), se je zastopanost avtoric v obdobju 2020–2025 precej izboljšala: finalne peterice so bile že nekajkrat sestavljene pretežno iz pisateljic, avtorice pa so tudi trikrat osvojile nagrado. Podobne trende izenačevanja lahko zaznamo tudi pri drugih pomembnih slovenskih nagradah, denimo Jenkovi in Veronikini nagradi, ki obe nagrajujeta najboljšo pesniško zbirko.
Ko razmišljamo o zgodovinski prevladi avtorjev in nedavnem “vzponu” avtoric, seveda ne smemo razmišljati le o članih žirij in komisij, temveč o celotnem procesu nastajanja literarnih del. Trend večje izpostavljenosti in priznanosti slovenskih avtoric lahko najbrž pripišemo tudi dejstvu, da se z literaturo (lahko) ukvarja več avtoric kot v preteklih desetletjih, da so njihova dela pogosteje sprejeta v programe založb in da tudi pogosteje doživijo obravnavo v polju literarne kritike. Do resnične spolne enakosti je seveda še dolga pot, vendar je trend, kot rečeno, obetaven; avtorice niso le vse pogostejše prejemnice najpomembnejših literarnih nagrad, temveč njihova dela privabljajo tudi veliko pozornost medijev in seveda bralstva. Zdi se, da živimo v desetletju, ko se bo literatura avtoric bolj kot kadarkoli prej prebila v ospredje literarnega prostora.
Literarni festivali
Bralci, pisatelji, kritiki in drugi ustvarjalci slovenskega literarnega prizorišča se lahko srečujejo na čedalje več literarnih festivalih in ciklih literarnih dogodkov. Nekaj jih je nastalo tudi med letoma 2020 in 2025. Omenili smo že Krimifest, ki je prvič potekal v letu 2025 v Ljubljani: gre seveda za festival ljubiteljev kriminalnega literarnega žanra, ki pogovore s slovenskimi avtorji kriminalk združuje z debatami z izvedenci s področja kriminalistike, kriminologije in forenzike. V okviru festivala, ki nastaja v koprodukciji zavoda Za dobro branje in zavoda Divja misel, sta bili zasnovani že omenjena nagrada pila za najboljši kriminalni roman preteklih dveh let in pa nagrada za najboljšo še neobjavljeno kriminalno zgodbo.
Če so literarne kriminalke na slovenskem literarnem prizorišču razmeroma nov fenomen, pa je poezija ena najbolj tradicionalnih slovenskih zvrsti. Nič nenavadnega torej ni, da je v letu 2025 v Ljubljani nastal Ljubljanski pesniški festival. Prva edicija festivala (z uradnim in previdnim imenom Poskus prvega Ljubljanskega pesniškega festivala) je med drugim vključevala predavanja, glasbeno-zvočne nastope in projekcijo videopoezije, pa tudi tradicionalni pesniški maraton, ki je kot samostojna prireditev potekal že v letih pred festivalom in se tradicionalno odvija na več ljubljanskih literarnih prizoriščih. Ljubljanski pesniški festival se je odvijal tudi v letu 2026, tokrat s šaljivim naslovom Drugi poskus prvega ljubljanskega pesniškega festivala.
V juniju 2025 je potekala tudi prva edicija festivala Jadranski val, ki ga producira zavod Divja misel in ki se, kot pove že ime, posveča pojmu Jadrana, med drugim tudi skozi literarna dela, ki govorijo o tem geografskem območju in njegovih specifičnih lastnostih. Tako prva kot tudi druga edicija festivala, ki je sledila v letu 2026, sta potekali na Vodnikovi domačiji v Ljubljani.
V zadnjih letih pa je prišlo tudi do nekaterih sprememb, kar zadeva že uveljavljene festivale. Festival Fabula, eden največjih slovenskih literarnih festivalov, ki se je v svojih preteklih edicijah večinoma odvijal v Ljubljani, je v letu 2025 v želji po kulturni decentralizaciji in širitvi festivala pomemben del dogajanja prestavil v Celje. Tradicionalni pesniški festival Dnevi poezije in vina, ki je vrsto let potekal na Ptuju, pa se je leta 2025 od tega prizorišča poslovil. Založba Beletrina, ki je organizatorka festivala, je v novembru 2026 v ljubljanskem Cankarjevem domu priredila nadomestni enodnevni Festival poezije, na Ptuju pa je v avgustu 2026 potekal novi pesniški festival Versia, tokrat na pobudo pesnice in prevajalke Kristine Kočan.
Nova literarna prizorišča, knjigarne in mediji
V drugem desetletju enaindvajsetega stoletja se je v Sloveniji odprlo več novih prostorov, posvečenih (tudi) literaturi. V Ljubljani se je v letu 2024 odprla obnovljena Vodnikova domačija, ki jo upravlja Zavod Divja misel. Na domačiji poteka vrsta literarnih pogovorov, kot svojo osrednjo lokacijo pa jo uporablja tudi kar nekaj festivalov, denimo že omenjena Krimifest in Jadranski val ter Festival angažiranega pisanja Itn, ki nastaja v produkciji zavoda Divja misel in Inštituta 8. marec. V Tomaju se je pričela prenova Kosovelove domačije, ki se je ponovno odprla v Kosovelovem letu 2026. Prav tako se je v letu 2026 zaključila prenova Prešernove hiše v vasi Vrba.
Na Vodnikovi domačiji se je odprla tudi nova knjigarna Pri kamniti mizi, pa tudi sicer je v Ljubljani in Sloveniji med letoma 2020 in 2025 svoja vrata odprlo več novih knjigarn. V Ljubljani velja omeniti denimo knjigarno Šiškla, ki jo vodi Založba Vigevageknjige, knjigarno LUDa, ki jo vodi založba LUD Literatura, in knjigarno Morfem, ki jo vodi istoimenska založba Morfem. Založba Vigevageknjige je v Mariboru odprla tudi knjigarno Mariborka; prav tako je v Mariboru leta 2024 zaživela tudi Knjigarna Beletrina Maribor, ki pa je žal v dveh letih prenehala z delovanjem. V Kranju je leta 2025 v okviru Layerjeve hiše zaživela knjigarnica Mahlerca, v Novi Gorici pa že od leta 2023 deluje Knjigarna kavarna Maks pod vodstvom ZRC SAZU.
Slovenska literatura v mednarodnem prostoru
Slovenija kot častna gostja
Zadnjih pet let je postreglo s kar dvema častnima gostovanjema Slovenije na dveh pomembnih knjižnih sejmih: leta 2023 na Frankfurtskem knjižnem sejmu, leta 2024 pa na mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Lahko bi rekli, da gre za najpomembnejši izpostavitvi slovenske literature in tudi širše kulture v zgodovini samostojne slovenske države.
Na sejmu v Frankfurtu, ki je potekal med 18. in 22. oktobrom 2023, se je pod geslom gostovanja Satovje besed (Honeycomb of Words) predstavilo 65 slovenskih avtoric in avtorjev, med njimi denimo Miljana Cunta, Ana Pepelnik, Aleš Šteger, Drago Jančar, Ana Marwan in filozof Slavoj Žižek. Slovenija je na sejemski stojnici in v paviljonu pripravila okoli sto dogodkov. Poseben poudarek je namenila pomenu poglobljenega branja; ob tej priložnosti je nastal tudi Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, ki so ga med drugim podprli Mednarodno združenje založnikov (IPA), Mednarodno združenje PEN in Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY). Ob programu, ki je bil namenjen (zgolj) literaturi, pa so potekali tudi drugi predstavitveni dogodki Slovenije in njene kulture. Na pogovoru Nogomet in literatura sta se pogovarjala direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos in predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, s simfoničnim multimedijskim spektaklom je nastopila skupina Laibach, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič in Mladen Dolar pa so nastopili kot predstavniki ljubljanske psihoanalitične šole.
Že naslednje leto je Slovenija gostovala tudi na bolonjskem knjižnem sejmu, ki je potekal od 8. do 11. aprila 2023. Osrednji del gostovanja v Bologni je bila sejemska razstava, ki je poudarila bogastvo slovenske ilustracije: na njej se je predstavilo 44 slovenskih ilustratork in ilustratorjev, v obrazstavnem katalogu pa jih je bilo predstavljenih 59. Skupno je sicer Slovenija priredila več kot štirideset dogodkov na sejmu in na drugih bolonjskih prizoriščih: Lutkovno gledališče Ljubljana je nastopilo v gledališču La Baracca Teatro Testoni Ragazzi, v knjigarni Giannino Stopanni pa je bila odprta še posebna razstava Damijana Stepančiča z ilustracijami iz knjige Modri Portugalec Petra Svetine.
Mreže mednarodnih povezav
Poleg omenjenih odmevnih gostovanj je Slovenija vpeta tudi v druge mednarodne povezave, ki so posvečene književnosti. Ena od teh je mreža Unescovih mest literature; ta naziv je že leta 2015 prejela Ljubljana, v letu 2025 pa še Celje. V septembru 2025 je Ljubljana gostila tudi odmevno letno srečanje Unescovih mest literature, ki ga je obiskalo 55 predstavnikov in predstavnic iz Melbourna, Džakarte, Iowa Cityja in Seattla, Granade in Barcelone, Okayame, Bucheona, Reykjavika ter od drugod.
Mednarodne povezave Slovenija poleg tega utrjuje z gostovanji slovenskih avtorjev in avtoric v tujini, pa tudi z različnimi slovenskimi literarnimi rezidencami in seminarji za mednarodne goste. Eden takih seminarjev je vsakoletni mednarodni prevajalski seminar, ki že od leta 2010 v Sloveniji gosti uveljavljene in perspektivne prevajalce slovenske književnosti ter jim na različne načine predstavlja sodobno slovensko literaturo. Seminar trenutno izvaja Javna agencija za knjigo; na njeni spletni strani je mogoče najti tudi bazo prevodov slovenske literature, ki kaže, da v povprečju vsako leto izide več kot sto prevodov slovenske literature v različne svetovne jezike, od angleščine in nemščine do kitajščine, arabščine ali malajalamščine.
Svojo mednarodno prisotnost Slovenija navsezadnje utrjuje tudi z mednarodnim festivalom Vilenica, v sklopu katerega je podeljena istoimenska mednarodna nagrada. Prav tako pa ugledne mednarodne nagrade prejemajo slovenski avtorji in avtorice; Drago Jančar je denimo leta 2020 prejel avstrijsko državno nagrado za književnost, dvojezična pisateljica Ana Marwan pa je leta 2022 prejela prestižno literarno nagrado Ingeborg Bachmann.
Skupni izzivi
Slovenija je torej v aktualnem desetletju uspešno gradila prepoznavnost na mednarodnem literarnem prizorišču ter hkrati vzbujala zanimanje domačega bralstva tako z žanrsko kot tudi inovativno “resno” literaturo. Ta razvoj seveda poteka z roko v roki tudi z bolj zaskrbljujočimi vprašanji, s katerimi se najverjetneje spopada celotno svetovno knjižno prizorišče: po eni strani upadanje bralnih navad in pismenosti, po drugi strani prihod velikih jezikovnih modelov in vpliv “umetne inteligence” na prevajanje ter literarno ustvarjanje. Vsekakor bo druga polovica desetletja za literaturo še precej vznemirljiva.
O članku
Članek je spisal Žiga Rus junija 2026 v okviru javnega naročila »Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo eKultura«, pri katerem zavod Motovila, center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, sodeluje kot partner z društvom Ljudmila, laboratorijem za znanost in umetnost.
Read also
See also
Založniki
- Založba Goga
- Založba Sanje
- Založba Pivec
- Založba Mladinska knjiga
- Založba Beletrina
- Cankarjeva založba
- Založba No!Press
- Založba VigeVageKnjige
- Založba LUD Literatura
- Založba Morfem
Nagrade
Literarni festivali
Literarne organizacije
- Zavod Divja misel
- Ljubljana, Unescovo mesto literature
- Celje, Unescovo mesto literature
- Društvo slovenskih literarnih kritikov
- Javna agencija za knjigo