Slovenski kulturni center Berlin (SKICA Berlin): med kulturno diplomacijo in mednarodnim povezovanjem

Slovenska kulturna centra (oziroma SKICI) na Dunaju in v Berlinu v letu 2026 praznujeta vsak svojo obletnico. SKICA Dunaj je bila ustanovljena leta 2011, torej deluje že 15 let. Pet let pozneje je bila v Nemčiji ustanovljena še SKICA Berlin, ki letos obhaja svoje prvo desetletje. Oba centra sta kot skupni projekt Ministrstva za kulturo ter Zunanjega ministrstva Republike Slovenije izrednega pomena za promocijo in prepoznavnost sodobne slovenske umetnosti in kulture v tujini.

Projekti in sodelovanja, v katerih je udeležena berlinska SKICA, so zares raznoliki: od sodelovanja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, na katerem je bila Slovenija leta 2023 častna gostja, do razstave o slovenski čebelarski kulturni dediščini v berlinskem Museum Europäischer Kulturen ali razstave »Po impresionizmu: slovensko modernistično slikarstvo in Dachau« v Gemäldegalerie Dachau. Prav v času, ko je nastajal ta pogovor, je SKICA skupaj s Centrom za kreativnost (CzK) in Inštitutom LJFW pripravila tudi pop-up predstavitev slovenskih modnih oblikovalk in oblikovalcev v okviru Berlinskega tedna mode.

Pogovarjali smo se s Sašo Šavel Burkart, diplomirano novinarko in magistrico znanosti s področja antropologije in medijskih študijev, ki je vodenje berlinske SKICE prevzela januarja 2021. Sogovornica je predstavila delovanje centra in nekatere njegove najvidnejše dosežke, obenem pa spregovorila o ključnih praksah za uspešno promocijo umetnosti in kulture v mednarodnem prostoru ter razmišljala o ukrepih, ki bi bili potrebni za dolgoročni razvoj slovenske kulturne diplomacije.

SKICA Berlin v letu 2026 praznuje svojo prvo desetletnico. Kaj so največji dosežki SKICE Berlin v tem obdobju?

V zadnjih petih letih in pol smo naredili pomembne korake pri povečanju vidnosti in prepoznavnosti slovenske umetnosti in kulture v Nemčiji. Med drugim nam je uspelo vzpostaviti številna nova partnerstva, odpreti vrata slovenskim ustvarjalcem v pomembne nemške institucije. Delovali smo povezovalno, interdisciplinarno na podlagi principov sodelovanja ter razvijali nove formate projektov. V petih letih smo realizirali več kot 250 raznolikih projektov. Morda najpomembnejši dosežek pa je prav zaupanje, ki smo ga skozi leta zgradili z različnimi partnerji doma in v Nemčiji, z ustvarjalkami in ustvarjalci z vseh področij umetniškega ustvarjanja. To je pomemben temelj za delovanje v prihodnosti. Uspešno smo izpeljali bilateralna srečanja, sodelovali pri velikih projektih, kot je bilo častno gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ter uspešno realizirali veliko projektov v navezavi na pomembne dogodke, npr. v okviru predsedovanja Svetu EU ali v času kulturne prestolnice Evrope Nova Gorica/Gorizia, ko je bil kulturna prestolnica tudi nemški Chemnitz.

Kako poteka povezovanje z nemškimi partnerji?

Najprej je pomembno poudariti, da imajo kulturni centri in inštituti, ki delujejo samostojno ali v okviru diplomatskih predstavništev, pomembno vlogo na področju javne oziroma kulturne diplomacije. Njihova naloga večinoma ni le predstavljanje in promocija nacionalne kulture, temveč predvsem vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev in ustvarjanje pogojev za mednarodno sodelovanje na področju kulture ter spremljanje zunanjepolitičnih ciljev.

Prav povezovanje z lokalnimi partnerji pa tudi s kulturnimi inštituti drugih držav je zato eden ključnih elementov uspešnega delovanja. Kultura je izjemno pomembna oblika t. i. mehke moči, soft power, saj pogosto odpira vrata tam, kjer so tradicionalni politični mehanizmi manj učinkoviti. S pomočjo kulture gradimo zaupanje, spodbujamo dialog in ustvarjamo dolgoročne vezi med institucijami, ustvarjalci in občinstvom.

Ob tem bi želela poudariti, da noben mednarodni projekt ne nastane brez odličnih partnerjev doma. Slovenske kulturne institucije, obe agenciji – Javna agencija za knjigo RS in Slovenski filmski center, javni zavodi, nevladne organizacije ter številni posamezniki, ustvarjalke in ustvarjalci, so nepogrešljiv del teh zgodb.

Moja izkušnja je, da se dolgoročna partnerstva ne vzpostavijo s tem, da lokalnim institucijam samo nekaj ponudiš, temveč s tem, da najprej poslušaš njihove interese in skupaj razviješ projekt, v katerem se prepoznajo vsi partnerji. Sodelovanje, koprodukcija in skupno ustvarjanje nečesa novega - prav ta pristop, ki je ključen za področje kulture na ravni EU, skušam razvijati pri delu SKICE.

Eden temeljnih ciljev SKICE Berlin je promocija slovenske kulture in umetnosti v Nemčiji ter krepitev prepoznavnosti Slovenije. Izjemno pomembno je sodelovanje z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Berlinu, katerega del je tudi SKICA. Z veleposlanico dr. Ano Polak Petrič in sodelavci veleposlaništva skupaj razvijamo nove ideje, izmenjujemo informacije ter oblikujemo formate dogodkov, ki presegajo klasične predstavitve kulture. Gre za dober primer medresorskega sodelovanja, kjer se prepletajo kultura, diplomacija, gospodarstvo, turizem, šport in znanost. Aktivno sodelujemo tudi z Generalnim konzulatom v Münchnu ter s predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Münchnu.

V letu 2024 smo Evropsko prvenstvo v nogometu izkoristili kot priložnost za celostno predstavitev Slovenije in slovenske kulture. SKICA Berlin in Veleposlaništvo sta med drugim v satiričnem gledališču Stachelschweine pripravila kulturno-športni dogodek ob prenosu tekme med Slovenijo in Dansko. Dogodek je združil gledališče, pogovore z gosti, neposredno komentiranje tekme ter predstavitev slovenske kulinarike in vina. Pokazal je, da lahko kultura uspešno povezuje različna področja in doseže tudi občinstvo, ki ga sicer ne bi nagovorili.

Pomembno prelomnico je predstavljalo leto, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. To priložnost smo skušali čim bolje izkoristiti. Takrat so bile številne nemške kulturne institucije še posebej odprte za nova partnerstva in sodelovanja, osebno sem pristopila k številnim direktorjem in bili so zainteresirani za sodelovanje. Tako je nastala predstavitev Franceta Prešerna in slovenske romantike v Muzeju romantike v Frankfurtu v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, ddr. Igorjem Grdino in ddr. Urško Perenič.

Na podoben način smo vzpostavili pomembno sodelovanje z Museum Europäischer Kulturen v Berlinu, kjer vsako leto pripravljajo kulturne dneve države v fokusu. Muzej se je po obisku Slovenije, kamor smo jih povabili, odločil predstaviti slovensko čebelarsko kulturno dediščino, ki je pomemben del naše identitete in je vpisana tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Čebelarskim muzejem je nastala razstava Buzzing Slovenia, ki jo je v celoti financiral MEK, ki sicer spada pod okrilje PSK - Preussische Stiftung Kulturbesitz, ene največjih evropskih kulturnih fundacij. Razstavo so spremljali Slovenski kulturni dnevi – enomesečni festivalski program z literarnimi večeri, koncerti, predstavitvami slovenske čebelarske dediščine, pokušino slovenske hrane in vina, delavnicami ter drugimi dogodki, posvečenimi slovenski kulturi. Posebej pomembno se mi zdi, da smo tako obsežen projekt uresničili v tesnem partnerstvu med Museum Europäischer Kulturen, Veleposlaništvom Republike Slovenije v Berlinu, SKICO in predstavništvom Slovenske turistične organizacije. Prav sinergija različnih institucij je omogočila izjemno vidnost projekta, velik medijski in strokovni odziv ter številčen obisk. Takšni projekti dokazujejo, da kulturna diplomacija doseže največ takrat, ko različni partnerji delujejo usklajeno in z jasno skupno vizijo.

Ob zaključku razstave, ki je bila na ogled skoraj eno leto, smo skupaj z muzejem in Veleposlaništvom Republike Slovenije pripravili mednarodni simpozij Bees for Peace. Simpozij je izhajal iz slovenske čebelarske dediščine, vendar jo je umestil v širši razmislek o biotski raznovrstnosti, trajnostnem razvoju, kulturni dediščini, umetnosti, prehranski varnosti in pomenu mednarodnega sodelovanja. Posebej me veseli, da je pri projektu sodeloval tudi direktor ITF Tomaž Lovrenčič (ITF Enhancing Human Security), s čimer smo simbolno povezali področja kulture, trajnostnega razvoja, človekove varnosti in diplomacije. Simpozij je še enkrat pokazal, da kulturni projekti lahko prerastejo v platforme za razpravo o ključnih globalnih vprašanjih ter povezujejo zelo različne institucije in strokovna področja.

Pomemben primer uspešnega partnerskega sodelovanja med slovenskimi in nemškimi kulturnimi institucijami je bila razstava Po impresionizmu: slovensko modernistično slikarstvo in Dachau, ki je med novembrom 2025 in aprilom 2026 potekala v Gemäldegalerie Dachau. Nastala je na pobudo SKICE Berlin v partnerstvu z Narodno galerijo in Gemäldegalerie Dachau ter je Bavarski šele prvič celoviteje predstavila slovenske impresioniste in realistične slikarje, pa čeprav so se izobraževali, živeli in ustvarjali prav v Münchnu. Razstava je slovensko umetnost postavila v dialog z umetniškim okoljem dachauske kolonije ter odprla nove umetnostnozgodovinske in raziskovalne perspektive. V štirih mesecih si je razstavo ogledalo okrog 6000 obiskovalcev.

Posebej me je veselilo sodelovanje z dr. Barbaro Jaki, direktorico Narodne galerije, ki je že ob mojem odhodu v Berlin izrazila željo, da bi slovenske impresioniste predstavili prav v okolju, kjer so se umetniško oblikovali. Iskanje ustreznega partnerja je trajalo več let, rezultat pa je bil izjemen projekt, ki je vzpostavil nov strokovni dialog med institucijama in umetnostnozgodovinskima kontekstoma obeh držav. Otvoritev smo pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije, Generalnim konzulatom RS v Münchnu in predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Münchnu. Nastopil je ansambel Dissonance, slavnostna govorca pa sta bila soprog predsednice Republike Slovenije dr. Aleš Musar in veleposlanica dr. Ana Polak Petrič. Razstavo je spremljal tudi mednarodni znanstveni kolokvij o slovenskem impresionizmu, ki smo ga januarja letos pripravili Generalni konzulat v Münchnu, SKICA, Narodna galerija in Gemäldegalerie Dachau skupaj z Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu.

Ko postaneš del programa, ki ga izvajajo tukajšnje institucije ali festivali, dosežeš lokalno občinstvo. Cilji teh sodelovanj so večplastni: povečanje vidnosti slovenske kulture in umetnosti, večja mobilnost ustvarjalk in ustvarjalcev, vzpostavljanje medinstitucionalnih povezav ter razvoj dolgoročnih partnerstev.

Nekatera partnerstva gradimo dolgoročno, druga nastanejo spontano. Mreženje, poglobljeno razumevanje kulturnega prostora, poznavanje zgodovine in aktualne slovenske ter aktualne nemške kulturne oz. umetniške produkcije ter osebni stik z lokalnimi partnerji ostajajo nepogrešljivi elementi uspešnega sodelovanja.

Obstajajo tudi kontinuirana sodelovanja. Že več let med drugim uspešno sodelujemo s Hišo poezije, Haus für Poesie, in mednarodnim festivalom poezije v Berlinu. To partnerstvo je posebej dragoceno tudi zato, ker slovenski pesniki in pesnice svoja dela predstavljajo v slovenskem jeziku, kar prispeva k večji slišanosti in spoznavanju slovenskega jezika.

Naj navedem še nekaj primerov dobrih praks. Od leta 2023 sem si sistematično prizadevala za vključitev slovenskih fotografov v festival EMOP Berlin – European Month of Photography, enega najpomembnejših evropskih fotografskih festivalov. Vsakič, ko smo prijavili projekt vezan na razpisano temo, je bil izbran v uradni festivalski program. Doslej smo predstavili razstavi fotografinj Vanje Bućan in Ane Zibelnik. Takšna uvrstitev pomeni veliko več kot samostojno razstavo – pomeni vključitev v mednarodno festivalsko mrežo, večjo prepoznavnost ter stik z lokalnim in mednarodnim občinstvom.

Poseben pomen ima tudi sodelovanje SKICE v mreži EUNIC Berlin (mreža evropskih kulturnih inštitutov), ki povezuje evropske in druge kulturne inštitute, veleposlaništva, Goethe Institut in IFA – inštitut za mednarodne kulturne stike. Skupno ima EUNIC Berlin 36 članov. Leta 2025 sem opravljala funkcijo predsednice, kar je bil velik dosežek in velikega pomena za prepoznavnost in priznanje delu SKICE Berlin. Že leta 2023 sem namreč v okviru EUNIC Berlin med drugim začela razvijati in koordinirati mednarodni projekt, ki se posveča trajnostnim vidikom oblikovanja za prihodnost Next – Young European Design. Letos sem tridnevni program, tokrat na temo "Nepopolni les", vodila že četrtič in sodelovalo je 11 držav s skupno 15 oblikovalkami in oblikovalci. Kustosinja programa je bila Simona Binko iz Češke. Pri predlogih oblikovalk in oblikovalcev tesno sodelujemo z nemškimi partnerji, pri izbiri slovenskih oblikovalcev pa z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter njegovo direktorico Majo Vardjan.

Naj omenim še, da smo se letos povezali s številnimi poletnimi festivali v deželi Brandenburg, med drugim bodo nastopili Domen Marinčič z Ensemble musica cubicularis in trio flavt z Brino Žust in akordeonistko Nežo Torkar.

Naj omenim tudi dogodek, ki je nastal v sodelovanju z Bogdanom Benigarjem, vodjo Druge godbe, prizoriščem Stadtgarten Köln in s podporo SIGIC-a. Junija letos smo v tem renomiranem prizorišču pripravili festival slovenske sodobne glasbe Close-up Slovenia: Jazz & Beyond. Sodelovanje predstavlja pomemben korak pri predstavljanju vrhunskih slovenskih jazzovskih in interdisciplinarnih glasbenih ustvarjalcev (Širom, Mrk in Jure Pukl & Analog AI) nemškemu občinstvu.

Omeniti velja tudi številne projekte z rezidentkami in rezidenti berlinske umetniške rezidence, ki jo podpira Ministrstvo za kulturo. Z umetnico-znanstvenico Robertino Šebjanič nam je denimo uspelo realizirati edinstveno razstavo v Muzeju uporabnih umetnosti v Berlinu, ki jo je kurirala Claudia Banz, aktualna direktorica Weltmuseum na Dunaju.

Posebej me veseli, kar je rezultat povezovanj zadnjih nekaj let, da danes številni potencialni nemški partnerji sami pristopijo do SKICE in predlagajo sodelovanje. To kaže, da smo v zadnjih letih postali prepoznaven in zaupanja vreden partner. Eden takšnih primerov je bilo povabilo Berlinskega državnega baleta k sodelovanju pri baletu Sen kresne noči Edwarda Cluga, ki je na sporedu od februarja lani, z izvirno glasbo Milka Lazarja ter umetniško ekipo SNG Maribor. Za ta sodelovanja sem iskreno hvaležna, saj prav sodelovanje, zaupanje, strokovnost in dobra partnerstva omogočajo, da slovenska kultura v Nemčiji postaja prepoznavna. Samo s skupnimi močmi smo lahko močnejši, vidnejši, prepoznavnejši.

Kako uspešno promovirati slovensko kulturo in umetnost v Berlinu, enem najpomembnejših kulturnih središč Evrope?

Berlin je mesto velike konkurence na kulturnem področju. Vsak dan poteka nešteto koncertov, razstav, festivalov in drugih dogodkov, tudi zato je povezovanje z lokalnimi partnerji ključnega pomena, če se navežem oziroma nadaljujem odgovor na prejšnje vprašanje. Berlin je še vedno izjemno sodobno mesto, ki že od padca berlinskega zidu vre od ustvarjalnosti. Vsi bi tukaj radi imeli razstavo, koncert, branje, lokalni partnerji pa imajo zelo jasno predstavo o tem, kaj si želijo imeti v svojem programu.

Uspešna promocija zahteva veliko vztrajnosti, dolgoročno vidno prisotnost in jasno vizijo. Sama sem letne programe SKICE zastavljala tako, da niso temeljili zgolj na klasičnih modelih kulturne diplomacije. Treba je razmišljati širše, iskati presečišča med kulturo, znanostjo, aktualnimi družbenimi temami ter ustvarjati nove formate dogodkov.

SKICA Berlin samostojno organizira manj projektov, kot jih izvede v partnerstvu z lokalnimi institucijami. Prav sodelovanje z uveljavljenimi nemškimi organizacijami omogoča večjo vidnost, dostop do novih občinstev in dolgoročne učinke, ki presegajo posamezen dogodek. Letno izvedemo več kot 50 dogodkov po celi Nemčiji, največ dogodkov v Berlinu. Med njimi naj omenim še enega s kontinuiteto, pri katerem uspešno sodelujemo s Slovenskim filmskim centrom ter programskim direktorjem festivala v Cottbusu Berndom Buderjem – to so slovenski filmski dnevi, ki smo jih poimenovali SloVision. Z Javno agencijo za knjigo RS pa med drugim kontinuirano sodelujemo pri rezidenčnem programu renomirane hiše za literaturo Litterarisches Colloquium Berlin.

Koliko k uspehu pripomore promocija »na terenu«?

Osebni stik ostaja nenadomestljiv. Digitalna komunikacija je pomembna, vendar je v kulturnem sektorju zaupanje še vedno v veliki meri povezano z neposrednimi srečanji, prisotnostjo na dogodkih in dolgoročnim grajenjem odnosov. V Nemčiji pogosto velja, da elektronsko sporočilo brez predhodnega stika ali jasnega interesa ostane neodgovorjeno. Zato je prisotnost na terenu, obiskovanje festivalov, konferenc, odprtij in strokovnih srečanj ključni del našega dela. Najuspešnejša partnerstva so praviloma rezultat osebnih srečanj in postopnega grajenja medsebojnega zaupanja, koristi odlično poznavanje tako domače kot nemške kulturne produkcije.

Z veleposlanico dr. Ano Polak Petrič sva velikokrat skupaj obiskali potencialne partnerje. Prav ti osebni obiski so se večkrat izkazali za dobro strategijo. Eden takšnih primerov je bilo sodelovanje z Muzejem Wilhelma Buscha – Nemškim muzejem za karikaturo in risarsko umetnost v Hannovru, kjer je na podlagi najinega obiska in predloga nastala razstava izjemno zanimivega, a pozabljenega slovenskega karikaturista Ladislava Kondorja, ki je pred drugo svetovno vojno prepotoval skoraj ves svet in je ustvarjal tudi v Nemčiji. Razstavo z naslovom Pozabljeni kozmopolit smo pripravili v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota.

Katere posebnosti slovenske kulture vzbujajo zanimanje nemških kulturnih ustanov?

Težko posplošujem in poenostavim. Kot sem že omenila, imajo tukajšnje institucije jasno predstavo in vizijo, kaj želijo imeti v svojih programih, zato je treba imeti zelo jasno vizijo in argumente. Velikokrat smo morali sprejeti kompromis.

V zgodovini Slovenije in Nemčije najdemo številne kulturne povezave, ki že stoletja povezujejo obe državi. Če omenim le nekaj primerov, lahko izpostavim slovensko reformacijo in Primoža Trubarja, slovenske impresioniste ter Brižinske spomenike, ki jih hrani Bavarska državna knjižnica. Te zgodovinske vezi so še danes izjemnega pomena, saj predstavljajo trdne temelje za sodobno in uspešno kulturno sodelovanje med državama.

Slovenija ima izjemno kakovostno in raznoliko kulturno produkcijo. Velik interes za sodelovanje obstaja na področju sodobne raziskovalne umetnosti, ki povezuje umetnost, znanost in tehnologijo ter teme, ki naslavljajo prihodnost in klimatske spremembe. Umetnici s tega področja, kot sta Robertina Šebjanič in Saša Spačal, sta imeli v zadnjih letih številne razstave v Nemčiji, tudi izven programa SKICE.

Na področju glasbe slovenski ustvarjalci v Nemčiji dosegajo velike uspehe. Med njimi velja omeniti skladatelja Vita Žuraja in Petro Strahovnik, pianistko Kajo Draksler ter v Berlinu živečo jazz pevko Mirno Bogdanović. Seveda ima poseben status v Nemčiji še vedno skupina Laibach. Med izjemno cenjene umetnike v Nemčiji sodi med drugimi tudi koreograf Edward Clug, ki je, kot že omenjeno, med drugim na povabilo berlinskega Staatsballetta skupaj z ansamblom mariborskega baleta in skladateljem Milkom Lazarjem lani ustvaril balet Sen kresne noči. Naj omenim še gledališko režiserko Matejo Koležnik, ki živi v Nemčiji in ustvarja zelo uspešne produkcije za ugledne nemške gledališke hiše. Še bi lahko naštevali. Veliko je tudi v Nemčiji živečih slovenskih umetnic in umetnikov, ki so odlični in s katerimi sodelujemo.

V zadnjih letih je velik razvoj doživel tudi slovenski film, ki ga v svoj program redno vključujejo lokalni, a pomembni mednarodni nemški filmski festivali. Pri tem je bilo izjemno pomembno sodelovanje s Slovenskim filmskim centrom, s katerim smo v Nemčiji dosegli pomembne premike pri predstavljanju slovenskega filma in njegovem vključevanju v mednarodne festivalske programe. V letošnjem letu smo bili s štirimi filmi, gosti iz Slovenije ter skupno 9 projekcijami eden od glavnih tujih partnerjev berlinskega festivala dokumentarnega filma Doxumentale.

Nemško občinstvo in festivali že vrsto let izkazujejo veliko zanimanje za slovensko liriko, ki jo pogosto prepoznavajo kot eno najbolj izvirnih in kakovostnih področij slovenske književnosti.

Kako so se v zadnjem desetletju razvijali promocijski kanali SKICE Berlin?

V zadnjih letih smo veliko vlagali v promocijo in komunikacijo. Poleg Facebooka upravljamo s profilom na Instagramu, pripravljamo mesečni novičnik in redno objavljamo vsebine na spletni strani.

Kljub temu ostaja preboj v širši medijski prostor zahteven. Za medijsko odmevnost so pogosto potrebni močni lokalni partnerji ali sodelovanje s profesionalnimi PR-agencijami. Dober primer so Dnevi slovenskega filma, kjer brez strokovne podpore na področju odnosov z javnostmi ne bi uspeli doseči tako širokega lokalnega občinstva. Ključnega pomena so kakovostne vsebine, dobra partnerstva in partnerske ustanove ter priporočila. Preko teh se dosega večje število promocijskih kanalov.

Posebnost obeh SKIC je sodelovanje med Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. Kakšne prednosti prinaša ta model?

Po svetu obstajajo različni modeli kulturne diplomacije v obliki kulturnih centrov oziroma inštitutov, ki skrbijo za promocijo določene kulture, vidnost ter pretočnost idej in ustvarjalcev. Nemčija ima na primer Goethe-Institut, ki letos praznuje 75 let delovanja in je osrednja ustanova za promocijo nemškega jezika ter mednarodno kulturno sodelovanje, poleg njega pa še ifa – Institut für Auslandsbeziehungen, ki se osredotoča na mednarodno kulturno izmenjavo, dialog in sodobno umetnost.

Estonija ima zelo dobro razvito mrežo kulturnih atašejev po vsem svetu, države, kot so Madžarska, Češka, Poljska in Finska, pa delujejo prek samostojnih kulturnih centrov, ki tesno sodelujejo z veleposlaništvi. Collegium Hungaricum Berlin je denimo ena najstarejših tovrstnih ustanov in je lani praznoval stoletnico delovanja. Avstrijski Kulturforum predstavlja model, ki je po organizacijski logiki najbližje slovenskemu.

Slovenija je z modelom SKICE razvila pristop kulturne diplomacije, ki temelji na sodelovanju Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Povezovanje obeh področij omogoča, da kultura postane aktivni del mednarodnega pozicioniranja države. Kultura tako ni zgolj spremljevalni del diplomacije, temveč postane eden od načinov, kako država gradi zaupanje, razvija partnerstva in krepi svojo mednarodno prepoznavnost.

Za dolgoročni razvoj menim, da bi bilo smiselno okrepiti mrežo slovenskih kulturnih centrov, vlagati v profesionalizacijo področja, kadrovsko okrepitev ter vzpostaviti sistem prenosa znanja in dobrih praks. Delo vodje SKICE namreč med drugim zahteva kombinacijo diplomatskih veščin, poznavanja polja kulture in umetnosti, predvsem pa kulturnega menedžmenta, strateškega načrtovanja in mreženja.

Kakšna je vizija razvoja SKICE v prihodnjih desetletjih?

Vizijo razvoja in strategijo delovanja morata opredeliti pristojni ministrstvi. Moje mnenje je, da bi SKICA lahko postala še močnejše vozlišče mednarodnega sodelovanja – platforma za promocijo slovenske kulture in umetnosti, jezika in ustvarjalnosti, hkrati pa prostor, kjer se srečujejo kultura, znanost, dediščina, inovacije, kreativne industrije in družbena odgovornost. V svetu naraščajočih geopolitičnih napetosti je prav kultura ena najmočnejših sil povezovanja. Gradi zaupanje, odpira dialog in ustvarja trajna partnerstva med ljudmi, institucijami in državami.

Evropa se danes vse bolj zaveda, da kultura ni zgolj področje ustvarjalnosti, temveč strateška investicija v prihodnost. To potrjuje tudi nedavno podpisana Skupna deklaracija Europe for Culture, Culture for Europe, s katero so Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije kulturo postavili v samo središče prihodnjega evropskega razvoja. Gre za pomemben mejnik, saj deklaracija poudarja, da je kultura temelj demokracije, človekovih pravic, evropske povezanosti in vrednot. Kultura krepi demokratične procese, povezuje ljudi ter odpira prostor za dialog o ključnih vprašanjih sodobne družbe – od podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja do umetne inteligence, znanosti, tehnologije in izobraževanja. Prav njena sposobnost povezovanja različnih področij in gradnje zaupanja jo postavlja med ključne razvojne politike prihodnosti.

Glej tudi

Zunanje povezave

About the article

Intervju je v juniju 2026 pripravil Žiga Rus v okviru javnega naročila “Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura”, pri katerem društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, sodeluje z zavodom Motovila, centrom za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.