Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: Kino Otok v spreminjanju ustaljenih festivalskih praks

V zaključnem obdobju Ustvarjalne Evrope (2021–2027) in v času, ko se na evropski ravni oblikuje nov program financiranja za kulturne in ustvarjalne sektorje, AgoraEU, je pravi trenutek, da se ozremo nazaj na izkušnje, dosežke in premike, ki jih je mednarodno sodelovanje v evropskih projektih omogočilo slovenskim organizacijam. Ambasadorji Ustvarjalne Evrope, ki prihajajo iz različnih organizacij in ustvarjalnih sektorjev, vendar jim je skupno aktivno udejstvovanje v mednarodnem prostoru, so z nami delili svoje bogate izkušnje in poglede. Raznoliki prispevki osvetljujejo specifične poti organizacij, hkrati pa razodevajo globlje vpoglede v razvoj umetniških praks, institucionalnih modelov in kulturnega ekosistema v Sloveniji.

Tanja Hladnik v svojem prispevku osvetljuje, kako se mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema prilagaja novim družbenim realnostim, hkrati pa poudarja pomen vključevanja občinstev in povezovanja evropskih festivalov. Vabljeni k branju, zapise drugih ambasadorjev pa lahko preberete tukaj.

Kino Otok v spreminjanju ustaljenih festivalskih praks

Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema v letu 2026 praznuje 22. izvedbo, in čeprav številka ni okrogla, je praznovanje na mestu, saj je bila produkcijska pot festivala skozi leta zaradi ciklično negotovih finančnih razmer v slovenskem nevladnem sektorju vse prej kot gladka. Leta 2016 smo prvič pridobili podporo programa Ustvarjalna Evropa in jo večino zadnjega desetletja tudi uspešno obdržali, kar je bistveno popravilo tako višino kot stabilnost finančnega načrtovanja festivala, s tem pa ključno pripomoglo k vsebinskemu in organizacijskemu razvoju festivala.

Kino Otok je leta 2004 nastal kot festival azijskega, afriškega, južnoameriškega in vzhodnoevropskega filma, a so programske ekipe z leti postopoma opustile toge geografske omejitve. Program je spontano prešel v raznolikost, tudi evropsko; tako določilo razpisa Ustvarjalne Evrope, da vsaj polovica filmskih del, vključenih v festivalski program, prihaja iz čim več evropskih držav (vsaj 15), nima posebnega vpliva na naš vsakoletni programski izbor. Finančna podpora pa vendarle pomeni boljše pogoje dela in s tem višjo kakovost oblikovanja in izvedbe programa, vključno z razvojem občinstev.

Če želimo obstati in ohraniti relevantnost, se moramo filmski festivali nenehno prenavljati in aktualizirati kot odziv na vedno hitrejše in radikalne družbene in politične spremembe v globaliziranem svetu. Nedavni izkušnji tovrstne potrebe po hitri prilagoditvi sta razrast ponudnikov videa na zahtevo in pandemija, ki sta nepovratno spremenila gledalske navade in s katerima smo se filmski festivali soočili tako rekoč istočasno. Številni filmski festivali, tudi Kino Otok, smo v okviru razpoložljivih virov napeli moči in prilagodili svoje delovanje in aktivnosti tako, da lahko še naprej opravljamo svoje poslanstvo povezovanja filmskih ustvarjalcev in gledalcev. Začeli smo na primer pripravljati nove hibridne ali izključno spletne programe; filmske projekcije obogatimo z družabnimi spremljevalnimi dogodki v živo, ki gledalce zvabijo iz udobja domačih zaslonov; veliko pozornosti posvečamo mladim gledalcem v želji, da zrastejo v zvesto odraslo občinstvo. Stalno prisotna potreba po prilagodljivosti, iznajdljivosti in razvoju (mladih) občinstev pa je za ekipe manjših in srednjih mednarodnih filmskih festivalov potencialno izčrpavajoča. Zato se v zadnjih letih – in tudi na pobudo progama Ustvarjalna Evropa – povezujemo v evropske mreže, ki poleg dodatnih finančnih podpor prinašajo priložnosti za (ne)formalno povezovanje, skupno učenje in dolgoročen razvoj festivalov.

Kino Otok je leta 2023 postal koordinator mreže Mladi selektorji za mlado občinstvo! (ang. Young Programmers for Young Audiences!) ali na kratko Young4Film. Posvečena je našemu osnovnemu poslanstvu: aktivnemu vključevanju mladih filmskih selektorjev v oblikovanje programov. Šest uveljavljenih mednarodnih filmskih festivalov si prizadeva, da bi obrnili ustaljeno prakso, ko program za mlada občinstva kurirajo izključno odrasli. Poleg nas so člani mreže Mednarodni festival dokumentarnega filma Beldocs (Srbija), Festival kratkega filma v Vilni (Litva), festival Piccolo Grande Cinema (Italija), Filmski festival Cinehill (Hrvaška) in Mednarodni filmski festival Valladolid – SEMINCI (Španija).

Toda tudi v prihodnje bomo morali strumno korakati s časom in ohranjati stik tako z ustvarjalci filmskih in drugih avdiovizualnih del kot tudi z občinstvi različnih starosti in zanimanj. Ob bliskovitem nastopu novih tehnologij zadnje generacije, ki pospešeno vstopajo ne le v avtorske in produkcijske procese, temveč tudi v gledalsko izkušnjo, bomo morali filmski festivali predvsem razširiti polje zanimanja od klasičnih filmskih del do raznovrstnih sodobnih oblik avdiovizualne ustvarjalnosti. Program Ustvarjalna Evropa lahko festivale podpre pri raziskovanju teh novih obzorij, in sicer tako s finančnimi spodbudami kot novimi priložnostmi za mednarodno mreženje in razvoj novih pristopov k programiranju ter delu z občinstvi. Kako učinkovita bo podpora Ustvarjalne Evrope pri snovanju prihodnosti filmskih festivalov, pa je po mojem mnenju v veliki meri odvisno od kontinuiranega in odprtega dialoga med evropskimi odločevalci in evropskimi festivalskimi delavci.

Glej tudi

• Kino Otok - Isola Cinema Festival
• Zavod Otok
• Creative Europe Desk Slovenia
• Mateja Lazar, Nika Mušič and Sabina Briški Karlić: Creative Europe 2024. Slovenia’s Imprint on the European Cultural Space
• Mateja Lazar: The First Decade of the EU Creative Europe Programme

External links

• Kino Otok – spletna stran
• Zavod Otok – spletna stran
• Mednarodni festival dokumentarnega filma Beldocs – spletna stran
• Festival kratkega filma v Vilni – spletna stran
• Piccolo Grande Cinema – spletna stran
• Filmski festival Cinehill – spletna stran
• Mednarodni filmski festival Valladolid – SEMINCI – spletna stran

O članku

Pripravila Nika Mušič (Zavod Motovila) v februarju 2026, v okviru javnega naročila “Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura”, pri katerem zavod Motovila, center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, sodeluje kot partner z društvom Ljudmila, laboratorijem za znanost in umetnost.