Knjižni sejem v Bologni

Slovenski založniki in ustvarjalci v središču mednarodne izmenjave

Nika Mušič

Mednarodna platforma na področju otroške literature

Vsako leto se Bologna za štiri dni preobrazi v svetovno prestolnico založniške izmenjave, ilustracije, animacije, multimedije in licenciranja. Na enem mestu se sočasno odvijejo trije povezani, a vsebinsko raznoliki dogodki. Bologna Children's Book Fair je največji in najpomembnejši sejem otroške in mladinske literature na svetu. Ob njem potekata tudi sejem BolognaBookPlus, namenjen splošnemu knjižnemu založništvu, ter sejem licenciranja Bologna Licensing Trade Fair/Kid, ki je usmerjen v blagovne znamke in vsebine za otroke, najstnike in mlade odrasle.

Letošnja 62. edicija Knjižnega sejma v Bologni je potekala od 31. marca do 3. aprila. V razstaviščnem središču BolognaFiere se je predstavilo kar 1.577 razstavljalcev iz približno 95 držav in regij z vsega sveta. BolognaBookPlus je bil prvič razprodan s čakalno listo, s pravicami pa je trgovalo 56 sodelujočih držav. Več kot 600 sejemskih dogodkov se je udeležilo 33.318 strokovnih obiskovalcev, kar je 5 % več kot lani, spremljali pa so jih novinarji iz več kot 40 držav. Sejem ima tudi izredno digitalno prisotnost; v preteklem letu so zabeležili več kot 2 milijona ogledov spletnega mesta iz več kot 180 držav.

Številke govorijo svoje: sejem v Bologni je najpomembnejša mednarodna platforma na področju otroške in mladinske književnosti. Spodbuja vsebine, ki obsegajo celotno knjižno verigo in segajo širše – na sejmu je vzpostavljen center za televizijske in filmske pravice, letos pa je bil odprt tudi novi center za igre. Zaradi bogatega programa in prisotnosti najrazličnejših akterjev ponuja sejem obilo priložnosti za vse, ki delujejo na področjih knjige in AV dejavnosti – tudi v Sloveniji. Poleg Frankfurtskega knjižnega sejma se prav v Bologni predstavlja največ slovenskih založnikov otroške in mladinske literature.

Slovenska prisotnost v Bologni

Nacionalna stojnica in zastopane založbe

Po lanskoletnem častnem gostovanju Slovenije (letos je ta vloga pripadla Estoniji, naslednje leto bo Norveški) in z upanjem, da bo ta izpostavljenost obrodila sadove v prihodnjih letih, je bila tudi na letošnjem sejmu predstavljena sodobna slovenska knjižna produkcija. Predstavitev in podporo pri vstopanju domačih založnikov na tuje trge omogoča Javna agencija za knjigo RS, ki pripravlja slovensko nacionalno stojnico. V okviru te so bile prisotne založbe Malinc, Miš, Pivec, Sanje in Sodobnost International, založbi Mladinska knjiga in Morfem sta se sejma udeležili s samostojnima razstavnima prostoroma.

Poleg prodaje avtorskih pravic ponuja sejem priložnosti za mreženje z uredniki in literarnimi agenti z vsega sveta ter vključevanje v mednarodne pobude, kot je Publishers Without Borders, ki je nastala v času pandemije in je letos v Bologni praznovala peto obletnico.

Pomembno vlogo pri internacionalizaciji slovenskega knjižnega sektorja imajo mednarodni projekti, ki omogočajo dolgoročno sodelovanje, izmenjavo znanja in preboj na tuje trge. Podpora programa Ustvarjalna Evropa je ključna za realizacijo tovrstnih pobud, kar se je pokazalo tudi na letošnjih razpravah na sejmu v Bologni.

Mednarodni projekti slovenskih organizacij

Na razpravi Creative Europe: EU Funding Opportunities for Literature and Publishing Sector, ki so jo organizirali Centri Ustvarjalna Evropa iz Italije, Portugalske in Slovenije, sta svoje evropske projekte predstavili tudi dve slovenski založbi.

Projekta Povezujemo svetove (Connecting the Worlds) in Povezani s knjigami (Connected with Books) založbe Sodobnost International spodbujata branje kakovostne evropske literature, predvsem del iz manj uporabljanih jezikov. Med najbolj prepoznavnimi mednarodnimi pobudami te založbe je sicer Naša mala knjižnica (Our Little Library), posvečena dviganju bralne pismenosti med otroki.

Založba Malinc je predstavila projekt GG4A: Inovativno medkulturno promoviranje branja (GG4A: Innovative Intercultural Reading Promotion), ki z gamifikacijo spodbuja bralno kulturo pri najstnikih. Pri njem kot eden od partnerjev sodeluje tudi Sodobnost, kar potrjuje pomen sodelovanja v založniškem sektorju tudi znotraj nacionalnih meja.

V okviru razprave ThinkPub presents: Digital Challenges and Solutions for Smaller Book Markets je založba Beletrina predstavila projekt ThinkPub, s katerim naslavlja izzive evropskega knjižnega sektorja v digitalni dobi. Z naprednimi digitalnimi viri krepi kompetence manjših in srednje velikih založnikov na manjših trgih.

Na področju spodbujanja pretoka mladinske literature, ki se ukvarja z vprašanji spola, izstopajo projekti, ki so bili predstavljeni na razpravi In search for books free of stereotype threat: the European G-BOOK projects. V njih kot partner sodeluje Mestna knjižnica Ljubljana. Rezultat dveh uspešnih projektov je prva evropska bibliografija, ki obravnava vprašanja spola, in sicer za otroke v starosti 3–10 let in 11–14 let. Tretji projekt pa se osredotoča na mlade bralce v starosti 15–18 let, pri čemer spodbuja nadnacionalno kroženje mladinske literature, ki se ukvarja z vprašanji spola, na ravni EU.

S projekti, ki spodbujajo aktivno vključevanje in naslavljajo sodobna vprašanja, dvigajo bralno kulturo pri različnih starostnih skupinah ter podpirajo evropsko sodelovanje, slovenske organizacije dokazujejo svojo relevantnost in inovativnost v evropskem knjižnem prostoru.

Slovenski ustvarjalci ter mednarodne nagrade in priznanja

Da so nekatere slovenske založbe v preteklih letih uspešno vstopale na tuje trge s svojimi izvirnimi izdajami, potrjujejo tudi nominacije, nagrade in vključevanje teh del v ugledne mednarodne izbore. V okviru Knjižnega sejma v Bologni podeljujejo kar enajst nagrad, med najpomembnejše sodijo naslednje:

BOP – Bologna Prize for the Best Children’s Publisher of the Year nagrajuje najboljše založnike na svetovni ravni;
BolognaRagazzi Award za najboljše ilustrirane otroške knjige;
BolognaRagazzi CrossMedia Award nagrajuje najboljše založniške projekte, ki pripovedni svet razširjajo čez različne medije;
Strega Prize Ragazze e Ragazzi je različica najpomembnejše italijanske nagrade, podeljujejo jo za mladinsko literaturo.

Slovenska prisotnost ni zanemarljiva. V tričlanski mednarodni strokovni žiriji za nagrado BolognaRagazzi Awards v kategoriji stripov (BRAW Comics 2025) je bila letos Tanja Skale, urednica Stripburgerja. Na prestižni seznam BRAW Amazing Bookshelf se je od 3858 prijavljenih knjižnih naslovov iz 68 držav in regij uvrstilo 150 naslovov iz 47 držav, med njimi tudi slikanica Očka, me slišiš? Žige X Gombača z ilustracijami Igorja Šinkovca. V posebno kategorijo tega priznanja, ki je bila letos posvečena trajnostnemu razvoju, pa Družina Ferija Lainščka, ki jo je ilustrirala Marta Bartolj. Obe deli je izdala založba Miš.

Najpomembnejši mednarodni nagradi na področju otroške in mladinske literature sta nedvomno spominska nagrada Astrid Lindgren (ALMA) in Andersenova nagrada. Nagrado ALMA vsako leto podeljuje Švedski svet za umetnost avtorjem in ilustratorjem, pripovedovalcem pravljic in promotorjem branja. Letošnjo nagrajenko, francosko avtorico Marion Brunet, so razglasili v neposrednem prenosu iz Stockholma in na Knjižnem sejmu v Bologni. Med 265 kandidati iz 72 držav so bili nominirani tudi slovenski avtorici in ilustratorki Andreja Peklar in Maja Kastelic ter avtorji Boris A. Novak, Ismet Bekrić in Peter Svetina. Prav slednji je bil že dvakrat finalist Andersenove nagrade, kar priča o mednarodni prepoznavnosti kakovosti njegovih del.

Andersenovo nagrado bienalno podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) pisateljem in ilustratorjem za celotni opus. Na tiskovni konferenci IBBY v okviru sejma so bili predstavljeni nominiranci za leto 2026. Slovenska sekcija IBBY je nominirala pisateljico Anjo Štefan in ilustratorko Alenko Sottler, ki se je med kandidate uvrstila že tretjič. Med finaliste sta se doslej sicer uvrstila le Peter Svetina in Marija Lucija Stupica.

IBBY je bila sicer v Bologni prisotna tudi z drugimi dogodki in aktivnostmi. Na njihovem razstavnem prostoru so si obiskovalci sejma lahko ogledali letošnji izbor knjig za bralce s posebnimi potrebami. Mednje se je uvrstila tudi Past v razredu Žige Valetiča z ilustracijami Jaka Vukotiča (izdala založba Miš). Evropske sekcije IBBY so organizirale konferenco Books make a difference! Children’s right to read in challenging times, v organizaciji strokovne publikacije Bookbird, ki četrtletno izhaja pod okriljem IBBY, pa je potekala razprava o vlogi neleposlovnih knjig v mladinski literaturi. Osredotočila se je na vprašanje, zakaj neleposlovje kljub porastu kakovostnih izdaj še vedno ostaja na obrobju obravnave, k razpravi pa je med drugimi prispevala tudi Tina Bilban, raziskovalka z Inštituta Nove revije.

Ilustracija v središču pozornosti

Ena najbolj prepoznavnih posebnosti Knjižnega sejma v Bologni je prestižna ilustratorska razstava, ki že od leta 1967 spremlja razvoj knjižne ilustracije in je postala globalna platforma za najboljše ilustracije z vsega sveta ter oblikovanje in predstavljanje trendov. Sodelovanje predstavlja tako priložnost za mlade ilustratorje kot posebno priznanje za že uveljavljene ustvarjalce.

Za letošnjo 59. ilustratorsko razstavo se je z 21.870 ilustracijami prijavilo rekordnih 4.374 ilustratorjev iz 89 držav in regij. Po izboru finalistov je mednarodna žirija nazadnje izbrala 76 kompletov ilustracij, ki jih podpisuje 77 umetnikov iz 29 držav in regij, kar izkazuje izjemno selektivnost. Izbrane ilustracije so bile vključene v katalog Illustrators Annual, ki izide v več jezikih in je distribuiran v specializirane mednarodne knjigarne. Razstava nato potuje še po muzejih, galerijah in knjižnicah v drugih državah, predvsem azijskih. Letos se Slovenija ni uvrstila na razstavo, lani pa so zanjo izbrali ilustracije Ane Maraž iz slikanice Protideževna juha Majde Koren (izdala založba Sodobnost).

Sejem dodatno podpira mlade ustvarjalce, katerih dela so bila izbrana za ilustratorsko razstavo: z nagrado, namenjeno avtorjem do 35 let, in s štipendijo za mlajše od 30 let. Priložnost za predstavitev mladih talentov pa ponuja tudi priljubljeni Illustrators Wall, ki bo letos z več kot 1000 sodelujočimi ilustratorji v virtualni obliki dostopen vse do 30. septembra 2025.

Kaj pa prevajalci?

Nadnacionalnega kroženja literature in mednarodnega sodelovanja si seveda ni mogoče zamisliti brez prevajalcev, ki igrajo izjemno pomembno vlogo v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih. Krepitvi evropskega prevajalskega sektorja in kroženja knjig v Evropi in širše je posvečeno evropsko poročilo Translators on the Cover. Poudarja potrebo po večjem javnem financiranju prevodnih projektov ter podaja predloge javnim ustanovam za spodbujanje prevajanja in promocije evropskih knjig in predloge za izboljšanje delovnih pogojev prevajalcev.

Poročilo je bilo osrednja točka okrogle mize, ki jo je organiziral Generalni direktorat Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, moderirala pa Francesca Novajra, predsednica Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev (CEATL). CEATL sicer raziskuje in kritično spremlja uporabo generativne umetne inteligence na področju založništva in je v tej luči že pred časom podal izjavo, ki zahteva transparentnost in pravno varstvo, opozarja na siromašenje jezika pri rabi umetne inteligence ter daje poudarek človeški ustvarjalnosti.

Slovensko prisotnost na sejmu so okrepili tudi člani Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), ki je včlanjeno v CEATL in dejavno podpira zgoraj navedena načela. Med njimi je bila tudi Julija Potrč Šavli, izvrstna prevajalka iz estonščine, finščine in angleščine. Prav njeno delo je omogočilo, da je književnost Estonije, letošnje častne gostje sejma, dostopna slovenskemu bralstvu.

Medsektorsko povezovanje in nove priložnosti

Literarna dela ali njihovi junaki danes vse pogosteje dobivajo novo življenje v animiranih filmih, serijah, igrah ali transmedijskih projektih. Pomembno vlogo pri povezovanju knjižnega sveta z drugimi ustvarjalnimi sektorji ima Bologna Licensing Trade Fair/Kids, ki je letos v sklopu knjižnega sejma potekal že osemnajstič. Poleg priložnosti za mreženje z založniki je za vse, ki delujejo v tej panogi oziroma so na splošno vključeni v industrijo otroških vsebin, pomembna konferenca International Kids Licensing Days. Tridnevni program, ki s poudarkom na trendih pokriva teme od licenciranja do založništva, od avdiovizualnih vsebin do iger, je organiziran v sodelovanju z revijo Licensing Magazine.

Med glavnimi novostmi letošnjega sejma je bil poslovni center za igre (Games Business Centre), ki je bil ustvarjen v sodelovanju s Frankfurtskim knjižnim sejmom. Skupaj s centrom za televizijske in filmske pravice (TV/Film Rights Centre) je ta platforma nagradila medsektorsko povezovanje. Več kot 600 poslovnih sestankov med založniki in profesionalci s področij filma in videoiger potrjuje veliko zanimanje za razvoj od knjige do zaslona.

V slovenskem prostoru najdemo kar nekaj povezav med literarnimi deli in animacijo. Baza slovenskih filmov beleži 30 animiranih kratkih ali celovečernih otroških filmov ali TV-epizod, ki so bili posneti po literarni predlogi. Med najzgodnejšimi animiranimi filmi je Zvezdica zaspanka (1965), omeniti velja tudi z vesno nagrajeni Cipercoper (2014). Starejša znana animirana serija so Hribci Marjana Mančka iz leta 1993, v zadnjem času pa je nastala miniserija Maček Muri, ki prinaša prenovljeno vizualno podobo klasičnih junakov Kajetana Koviča.

Od papirja do zaslona, od ilustracije do interaktivne izkušnje – Knjižni sejem v Bologni predstavlja ključno točko povezovanja knjižnega sektorja z drugimi sektorji. V tem razvejanem mednarodnem okolju slovenski založniki, pisatelji, ilustratorji in prevajalci uspešno utrjujejo svojo prepoznavnost, priložnosti pa so odprte tudi za slovenske ustvarjalce s področja filma in AV dejavnosti. Knjižni sejem v Bologni je prostor za nova sodelovanja, projekte in preboje – vabljeni, da spremljate dogajanje tudi v prihodnje!

O članku

Pripravila Nika Mušič, Motovila, april 2025.

Članek je izvorno nastal v okviru aktivnosti, ki jih zavod Motovila izvaja za projekt »Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura«. Projekt se izvaja na podlagi konzorcijske pogodbe za izvedbo javnega naročila, sklenjene med Društvom Ljudmila (vodja) in zavodom Motovila (partner), ter krovne pogodbe, ki jo je Društvo Ljudmila kot krovni izvajalec sklenilo z Ministrstvom za kulturo RS.

Glej tudi

Zunanje povezave